Ustanovitev in zgodovina društva

Skoraj 120 let je doba, ki presega življenjsko dobo človeka. Je doba, katere zgodovino pišejo vsaj 4 generacije. In najmanj štiri generacije so pisale tudi življenjsko pot Prostovoljnega gasilskega društva Gorenja vas.

Kakor je razvidno iz ohranjenih zapiskov, se je gasilska četa oziroma takrat imenovano »Prostovoljno gasilno društvo Trata-Gorenja vas« ustanovilo 15. julija leta 1900. Listine o ustanovitvi društvo žal ne poseduje. Iz zapiskov pa se da ugotoviti, da so bili ustanovni člani na pobudo takratnega župana Martina Brenceta sledeči vaščani: Franc Jelovčan, Vaclav Paleček, Janez Ferlan, Jakob Jezeršek, Martin Vodnik, Janez Pintar, Ivan Pintar, Ivan Inglič, Matevž Inglič, Janez Bogataj, Jakob Debeljak, Janez Fortuna, Franc Osredkar, Janez Košir, Anton Dolinar ter takratni župan Martin Brence. Članstvo se je hitro pomnožilo na 30 članov, ki so bili zelo aktivni in dejavni. Že takoj ob ustanovitvi so začeli razmišljati o nabavi potrebne gasilske opreme, predvsem brizgalne, ki bi pomagala črpati vodo iz Sore ali vaških vodohramov do požarišča. Kupili so jo še tisto leto, naslednje leto pa še manjšo za pomoč. Obe sta bili znamke Smehal, Češke izdelave, kateri imamo še vedno v naši orodjarni. Kupljene so bile v Zagrebu in so z dodatno opremo stale 1300 kron za kar se je moralo društvo prvič zadolžiti. Dolg je društvo odplačevalo polnih 5 let. Takoj po ustanovitvi se je začelo razmišljati o gradnji gasilskega doma, katerega so že naslednje leto tudi zgradili na zemljišču Antona Dolinarja-Leskovca iz Gorenje vasi. Dom oziroma orodišče je za takratne razmere odgovarjalo. Danes tega orodišča ni več. Ker je bilo močno dotrajano, ga je bilo potrebno podreti. Večjega pa se na tem zemljišču ni dalo zgraditi, saj je bila parcela velika vsega 64 m2.

Ni še preteklo eno leto od ustanovitve društva, že je prišla najstrašnejša preizkušnja za gorenjevaške gasilce in za celo Gorenjo vas. 22 maja ob pol 2. uri popoldan leta 1901 je pogorela skoraj celotna vas. Pogorelo je 26 hiš in 18 gospodarskih poslopij. Gasilci so doživeli svoj pravi ognjeni krst. Pri gašenju in reševanju so jim pomagali gasilci iz Poljan, Škofje Loke, Stare Loke in Žirov. Društvo in gasilci so se šele takrat začeli dobro zavedati svoje vloge in pomena. Od takrat naprej se je društvo hitro množilo in napredovalo. Prišla je 1. svetovna vojna, mnogi fantje in možje gasilci so odšli na fronto. Mnogi se niso nikdar vrnili. Nadaljevali so drugi, doraščali mladi in vodili društvo naprej. Sodelovali so na mnogih pogoriščih. Redno vsako nedeljo dopoldne so se dobivali v orodišču in imeli vaje. Vsa leta pred drugo svetovno vojno je bil večinoma predsednik društva Jelovčan Franc, vaški trgovec, ki je imel največ zaslug za uspešno delo.

Leta 1911 je društvo pristopilo k ustanovitvi okrajne gasilske zveze za sodni okraj Škofja Loka. V omenjeni zvezi so sodelovala gasilska društva Škofja Loka, Godešič, Poljane, Selca, Sora, Sorica, Stara Loka, Žabnica, Železniki in Gorenja vas. V Gasilsko zvezo Škofja Loka se društvo skupaj z društvi na območju bivše Škofjeloške občine povezuje tudi danes.

Leta 1926 je bila v Poljanski dolini velika povodenj. Takrat so se gasilci še posebno izkazali pri reševanju življenj in imetja sokrajanov.

Avgusta 1931 je bil pred cerkvijo v Gorenji vasi zelo slovesen dan. Gorenjevaški gasilci so slovesno blagoslovili in prevzeli novo, za tedanje čase eno najmodernejših, motorno brizgalno češke proizvodnje. Botra ob prevzemu je bila takratna županja Frančiška Uršič iz Hotavelj Na Hotavljah takrat še ni bilo gasilskega društva, zato je gorenjevaško pokrivalo tudi to območje tega kraja, iz katerega je prihajalo tudi precejšnje število članov. Enako velja tudi za območje sedanjega PGD Lučine.

Čas je tekel, izbruhnila je 2. svetovna vojna. Vojni čas je za društvo temna lisa. Aktivnosti ni bilo. Oblačila so bila oddana za potrebe vojske. Nekaj opreme se je uničilo. Mnogi člani so padli na obeh straneh.

Čas po vojni je združil stare in mlade člane. Redno so vadili, gasili požare ter pomagali v elementarnih nesrečah. Razmišljali so o novem gasilskem domu, ker je bil stari premajhen in slab. Začele so se akcije za izgradnjo novega doma. Velik problem je bil pridobitev lokacije. Po velikih težavah so pridobili lokacijo poleg Mostarjeve domačije tik ob regionalni cesti in uredili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo. Zbirali in kupovali so material in začeli z gradnjo. Zabetonirali so se temelji. Iznenada pa je prišla iz občine odločba, katero so podprli takratni občinski veljaki, da se mora z gradnjo doma prekiniti češ, da se bo na tem mestu gradil hotel.

Nastopilo je dolgo obdobje zmanjšane aktivnosti v društvu. Upravno ter operativno članstvo je razžaljeno in razočarano opuščalo delo ter aktivnosti v društvu. Stari dom je bil v tako slabem stanju, da so ga morali podreti, ker je ogrožal sosednje hiše. Društvo je takrat padlo na dno. Opremo so hranili po raznih neprimernih prostorih, jo s tem izgubljali, ter slabšali njeno kvaliteto. Članstvo se ni obnavljalo.

Leta 1967 so nabavili novo motorno brizgalno Sora 800 in manjkajočo opremo. Ta pridobitev je društvu dala nov zagon. Za delo so začeli poprijemati mladi, ki so znali izkušnje starejših in svojo izobrazbo uporabiti za napredek društva.V domu Kmetijske zadruge so dobili veliko garažo, v kateri so si uredili orodjarno in primerno namestili vso opremo. Kupile so se nove svečane in delovne uniforme, nove cevi in nova manjkajoča oprema.

Leta 1972 je društvo ob pomoči krajanov, takratnih delovnih organizacij in občinske gasilske zveze Škofja Loka kupilo nov orodni avto IMV. Takšne pridobitve so v veliki meri pripomogle, da so člani dobili nov zalet za delo in se polni elana ter energije lotevali novih akcij.

Leta 1974 so kupili novo motorno brizgalno Rosenbauer. Tako opremljeni so bili gorenjevaški gasilci lahko kos svojim nalogam.

Ob večjih sušah in požarih v hriboviti okolici pa so prišli do še enega spoznanja, in sicer da društvu manjka terensko vozilo s cisterno, s katerim bodo lahko ob požaru s seboj peljali večjo količino vode za gašenje ali prevažali pitno ob sušnih obdobjih. Organizirali so akcije za pridobitev denarja. Potrebnih je bilo veliko tombol, veselic, zbiralnih akcij.

Leta 1980 ob praznovanju 80 letnice smo svečano prevzeli novo gasilsko avtocisterno TAM-125, s katero smo lahko peljali s seboj 5000 litrov vode in vso potrebno opremo za gašenje. S to cisterno je bilo prepeljanih tudi veliko kubičnih metrov pitne vode ob vseh sušnih obdobjih.

Še vedno pa je tlela želja po svojih prostorih. Stekli so pogovori o pridobitvi nadomestnega zemljišča za zemljišče, katerega bi lahko uporabili za gradnjo vendar so se razgovori z lastnikom, kateri je bil pripravljen za zamenjavo odstopiti svojega na koncu izkazali za neresne z njegove strani. Tako je v vodo padel še en poskus za pridobitev lastnih prostorov.

Društvo pa je kljub temu delalo naprej, saj je že bilo vajeno razočaranj.

Leta 1985 je društvo dobilo v najem še eno garažo v domu Kmetijske zadruge. Tako so se pogoji za delo zelo izboljšali. Pridobilo se je precej mladine.

Leta 1988 se je društvu ponudila priložnost, da zamenja staro avtocisterno za novejšo. Takoj so stekle akcije za zbiranje denarja. Oktobra 1989 smo v Gorenjo vas pripeljali novo gasilsko avtocisterno TAM-190. Za omenjeno pridobitev so sredstva prispevali krajani, podjetja v kraju in občinska gasilska zveza Škofja Loka. Med podjetji je levji delež nosil takratni Rudnik urana Žirovski vrh, kateremu lahko gre posebna zahvala za to pridobitev.

Po letu 1993 smo začeli resno razmišljati o zamenjavi starega orodnega vozila, saj je le-ta takrat že dopolnil 21 let. Ker za naslednja leta naše društvo ni bilo v planu investicij, smo sprejeli odločitev, da nakup novega vozila poskušamo realizirati sami. Organizirala se je anketa o pripravljenosti krajanov prispevati za novo gasilsko vozilo. Anketa je naletela na zelo ugoden odziv.

Tako smo v letu 1995 izvedli zbiralno akcijo na celotnem območju, ki ga pokriva Prostovoljno gasilsko društvo Gorenja vas. Vseskozi smo organizirali tudi gasilske veselice in plese z istim namenom.

Leta 1996 smo s popolnoma lastnimi sredstvi kupili novo orodno vozilo Volkswagen in ga z lastnimi sredstvi in delom preuredili v sodobno gasilsko vozilo. Zahvala za to pridobitev gre predvsem krajanom Gorenje vasi, Dolenje in Gorenje Dobrave, Dobravšc, Todraža, Bačen, Žirovskih vrhov Sv. Antona in Sv. Urbana ter podjetjem v kraju in okolici, ki so v celoti prispevali sredstva za nakup tega vozila.

V letu 1998 je občinski proračun sredstva za investicije namenil našemu društvu. Ker smo že takrat razmišljali o praznovanju 100 letnice in o predelavi avtocisterne, katero bi prevzeli v sklopu tega praznovanja, smo sredstva odstopili PGD Trebija. Porabo le teh smo tako preložili na leto 2000, ko je društvo pripravljalo praznovanje 100 letnice delovanja.

Meseca avgusta 2000 je društvo zelo uspešno pripravilo in izvedlo praznovanje 100 letnice društva. Prireditve so odmevale daleč naokrog. V okviru teh prireditev je društvo prevzelo generalno obnovljeno gasilsko avtocisterno GVC 24/50 z novo visokotlačno črpalko Rosenbauer. Druga velika pridobitev v okviru teh praznovanj pa je bilo razvitje novega društvenega prapora.

Pod vtisom teh pridobitev je društvo dobilo pravi veter v jadra dejavnosti. Sledili so uspeh za uspehom in številne uspešno izpeljane prireditve in akcije. Društvo in člani so vztrajno pridobivali med krajani precejšen ugled in podporo. To se najbolj kaže ob raznosu koledarjev, ko v društveno blagajno pritečejo kar lepi zneski, nujno potrebni za opremljanje.

V letu 2005 je bila sprejeta odločitev, da se začne z aktivnostmi za nakup novega hitrega napadalnega gasilskega vozila. Vse aktivnosti so bile odlično izpeljane.
Tako je društvo poleti leta 2008 prevzelo novo sodobno gasilsko vozilo tipa GVC 16/25, izdelano na podvozju tipa Mercedes Benz Atego. Za vozilo je bila kupljena tudi vsa popolnoma nova oprema. Za vozilo in opremo je društvo odštelo 220.200 €. Finančno pokritje vozila so omogočili: 40% proračun občine, 25 % Rudnik Žirovski vrh, ostalo pa je bilo zagotovljeno iz lastne dejavnosti društva in prostovoljnih prispevkov občanov. Zelo hitro se je pokazalo, da je bila odločitev za takšno vozilo zelo pametna, saj je interveniranje ter delo z njim veliko hitrejše in učinkovitejše, predvsem pa je pri roki zelo veliko opreme.

Društvo je v letu 2008 in 2009 dokupilo še večje količine zaščitne in reševalne opreme. Tako je društvo današnji dan dočakalo zelo dobro opremljeno. Pri tem je potrebno pripomniti, da je bilo velika večina opreme kupljene iz sredstev, ki so jih člani društva ustvarili z lastno dejavnostjo. Grenak priokus pa je bil še vedno pri postavki lastni prostori.

Da se z voljo in vztrajnostjo da doseči marsikaj, so v letu 2009 in 2010 (kar dvakrat) dokazale tudi naše pionirke. V našo sredino so prinesle najlepšo torto za rojstni dan. Na državnem tekmovanju v gasilski orientaciji so namreč osvojile 1. mesto in tako postale državne prvakinje v svoji kategoriji. Njihov uspeh je tudi najlepša popotnica v novo desetletje delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Gorenja vas.

Društvo je vsa leta aktivno delovalo tudi v projektu zamenjave stare avtocisterne TAM 190 z novo sodobno in tehnološko dovršeno avtocisterno GVC 24/60GVC 24/60 na Mercedesovem podvozju. Novo pridobitev smo simbolno pripeljali v Gorenjo vas 28. Decembra 2015. Z menjavo avtocisterne je društvo preseglo vsa svoja pričakovanja, in je tako med najbolje opremljenimi enotami v občini.